English

MOJ DNEVNIK-VLAK RAZNOLIKOSTI, Španija 26. marec 2007

Spet je dela prost dan. Včeraj je bilo luštno, ampak treba je zdržat še en dan brez koncerta. Gremo v mesto v treh delih. Jelena, Nino, Luka in Blaž najprej, za njimi Drago, Julij in Mojra, nazadnje še jaz. Telefon mi štrajka, in ne morem priklicati nikogar. Santander je lep, pustim, da me posrka vase. Zvečer si želimo obiskat koncert Cristobala Repetta, vendar zvemo, da je imel koncert že včeraj, daleč stran iz Santanderja. Tudi receptor nam potrdi, da se ob ponedeljkih nikjer nič ne dogaja in da so tudi filmi v kinih daleč in sinhronizirani. Se bomo pa družili in igrali v hotelski sobi.
Še prej gremo na pijačo. Bend razvija nove ideje, jih je potrebno dodelati, poiščemo nov lokal. Jelena mi pove, da sem ravno prav tiho in ravno prav glasna. Zakaj že? Jutri je koncert, ura se bliža polnoči in glasilke morajo it počivat. Škoda le, da moram z njimi tudi jaz. Ostanem samo še malo. Mimo prideta Yolanda in Ruben, pa tehnik. Še dobro, ker se moramo zmenit za jutrišnji zaključek koncerta – skupno pesem Darge in Brine. Tehnik takoj pove da ne bo šlo, da je oder premajhen za šestnajst ljudi, ampak sčasom popusti. Yolanda je tudi navdušena nad idejo in pove, da skupni zaključek lahko igramo tudi eno uro …
Jelena in Drago padeta v vedno globlji pogovor z Yolando. Čas je da grem …



 « Nazaj